Kategorija: Srečanja AKMS

  • 20. konferenca Europa Cinemas

    20. konferenca mednarodne kinematografske mreže Europa Cinemas pred novimi izzivi za filmske prikazovalce

    20. konferenca mednarodnega združenja Europa Cinemas, mreže, ki povezuje 1126 kinematografov v 43 državah sveta, je v Bukarešti potekala med 24. in 26. novembrom. Srečanja se je udeležilo več kot 500 predstavnikov z vsega sveta, med drugimi tudi člani Art kino mreže Slovenije – predstavniki Kinodvora, Mestnega kina Metropol iz Celja, Mestnega kina Domžale, Mestnega kina Ptuj in Kina Vrhnika.

    Udeleženci so razpravljali o uspehih in izzivih prikazovalcev ter o pomenu preteklih izkušenj pri ustvarjanju boljše prihodnosti za filmsko industrijo. Bukarešta je bila za srečanje idealno prizorišče: v Romuniji so namreč prikazovalci v eni najbolj težavnih situacij v Evropi, saj število art kinematografov že leta nezadržno upada. Romunski dobitnik zlate canske palme, režiser Cristian Mungiu, ki je tudi sam distributer in organizator festivalov, je poročal, da ima avtorski film v Romuniji vedno manj gledalcev, saj večina ljudi v kinu raje gleda hollywoodske uspešnice kot evropske filme.

    »Prikazovalci se strinjajo, da se občinstvo spreminja in da je temu ustrezno treba prilagoditi doživetje obiska kina, ki naj zato v prihodnosti zagotavlja družbeno izkušnjo v širšem pomenu. Predvajanje zgolj kakovostnih filmov ne zadostuje več, kinematografi bi morali omogočiti tudi dostop do kulturnih prostorov, kot so knjigarne, kavarne in druga mesta, ki naj spodbujajo razprave in poglabljajo filmsko izkušnjo. Ta mora biti celovita, inovativna in raznolika, da imajo današnja občinstva, zlasti najmlajši med njimi, razlog, da se v kino vračajo. Nič, kar lahko vidimo doma ali na spletu, se ne more primerjati z intenzivnostjo filmske izkušnje, ki jo občutimo in si jo delimo v kinu,« je med zaključki konference povzel direktor Europa Cinemas Claude-Eric Poiroux.

    Z novimi izzivi razvoja kinematografov in kinematografske izkušnje se ukvarja tudi velika raziskava »Strateške investicije v prihodnost filma«, ki je dosegljiva na naslovu: http://bit.ly/2hYfSCK.

    Tema različnih seminarjev in delavnic konference je bila tudi filmska vzgoja, ki se sooča z izzivom, kako mlade gledalce ob vseh televizijskih vsebinah medijskih velikanov, kot so Netflix, Amazon in HBO, prepričati, naj dajejo prednost ogledu v kinu. Pereči izzivi art in neodvisnih kinematografov v evropskem prostoru še naprej ostajajo porast filmske ponudbe in nasičenost trga, naraščajoči vpliv velikih korporacij ter pomanjkanje dialoga med distributerji in prikazovalci pri iskanju pravih poti od filma do gledalca.

    Bero Beyer, umetniški direktor Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu, je največji filmski dogodek na Nizozemskem predstavil kot platformo za strokovno javnost, ki pritegne tudi tisoče »običajnih« gledalcev vseh starosti. Beyer opozarja, da je ključ do uspešnega programiranja filmov razumevanje, katere zgodbe so gledalcem pomembne, in ne blagovna znamka kina.

    Jaki McDougall, direktorica organizacije Glasgow film, je spregovorila o pomenu vključevanja vseh občinstev ter pokazala primere posebnih programov za ranljive skupine, med njimi za gledalce z demenco, za gluhe in naglušne ter za gledalce z avtizmom.

    Jon Barrenechea, pomočnik direktorja za marketing pri Picturehouse Cinemas, pa je postavil vprašanje, ali so opevane inovativne oblike filmskega doživetja – igranje videoiger ali opera v kinu – res ključ za prihodnost. »Za preživetje art kinematografov je veliko pomembnejša boljša izkoriščenost podatkov in tehnologije, ki nam je na voljo.«

    Govorci v različnih razpravah in delavnicah so poudarili, da je ključnega pomena tudi boljša komunikacija znotraj vse filmske verige, saj tesno sodelovanje med producenti, distributerji in prikazovalci prispeva k boljši učinkovitosti filmske industrije ter omogoča bogatenje filmskih doživetij v lokalnem okolju.

    Direktorica Kinodvora, Nina Peče Grilc, je na okrogli mizi z naslovom »Neodvisnost izbire: Izzivi in priložnosti kinematografov« predstavila enačbo delovanja mestnega kina: KINO = FILM + OBČINSTVO. Prikazovalci moramo pri oblikovanju svojih programov upoštevati tako filme kot občinstvo. »V svojem kulturnem poslanstvu nosimo odgovornosti do filmov, zlasti avtorskih, do filmske industrije ter do svojih občinstev,« je poudarila.

    Direktorica Kinodvora je še dodala, da gre kljub dobrim namenom, ko prikazovalci izbirajo v dobro filma, pri programiranju vedno za to, da en film pridobi na račun drugega. »Vsaka odločitev vpliva na občinstvo in večja raznolikost programa na žalost ne pomeni nujno tudi več gledalcev.«

    »Kar je danes v stroki res pomembno,« je v zaključku konference povzel Michael Gubbins, analitik, novinar in svetovalec pri podjetju SampoMedia iz Velike Britanije, »je moč mreženja, izmenjava izkušenj ter sodelovanje – in to Europa Cinemas vseskozi počne.«
    Gre za nenehen boj za filmsko kulturo, za relevantnost kina in filma. Nujno je ustvarjati kine – družbene prostore, kamor ljudje radi pridejo in ki so pomembni za tkivo naših skupnosti. V boju proti temu, kar je imenoval homogenost, ki v Evropi posega v maloprodajne in druge dejavnosti, usmerjene k potrošnikom, ima kino odgovornost in priložnost, da ponudi nekaj bolj smiselnega. In če verjamemo v to, kar počnemo, moramo o tem in o razlogih, zakaj to počnemo, govoriti s svojimi občinstvi. »Družbena kohezija je v tem trenutku izjemno pomembna v vseh naših skupnostih,« je poudaril in dodal: »Kot je povedala Nina Peče Grilc na začetku konference, je to tudi zavedanje o raznolikih občinstvih z raznolikimi potrebami. Vse to narekuje resen premislek, kako dejavniki, ki jih dojemamo kot »težave« (cena vstopnice, obseg dejavnosti, ki jih izvajamo ipd.), vplivajo na različna občinstva in ne zgolj na določen tip gledalca.

    Prav tako je treba izboljšati komunikacijo s preostalimi deli filmske verige: producenti in distributerji ne bodo nujno želeli sprejemati kompromisov, ampak bosta sodelovanje in razprava, četudi zgolj na abstraktni ravni, okrepila vse člene verige.

    »Vsem v tem prostoru je skupen spomin na trenutek, ko so luči ugasnile in se je prižgala luč v nas,« je zaključil Gubbins. »To je strast, ki nas žene in jo preprosto moramo deliti z drugimi. To je razlog, zakaj to počnemo.«

    Mednarodna kinematografska mreža Europa Cinemas (EC) letos praznuje 25 let. Direktorica Kinodvora, člana Art kino mreže Slovenije, Nina Peče Grilc je od maja 2014 članica sveta direktorjev in organizacijskega odbora združenja Europa Cinemas.

  • Strokovno srečanje Art kino mreže Slovenije PODOBA KINEMATOGRAFA V DIGITALNI DOBI

    Strokovno srečanje Art kino mreže Slovenije PODOBA KINEMATOGRAFA V DIGITALNI DOBI

    Vabimo vas na strokovno srečanje Art kino mreže Slovenije
    PODOBA KINEMATOGRAFA V DIGITALNI DOBI
    v torek, 15. novembra 2016, ob 14.00,
    v dvorani Lili Novy Cankarjevega doma v Ljubljani
    Art kino mreža Slovenije (v nadaljevanju besedila AKMS) svoje iniciative že nekaj let iz tehničnih vprašanj (digitalizacija, posodabljanje kino dvoran) preusmerja v programske pobude, kjer se ukvarja s skupnimi programskimi akcijami, aktivno ustvarja programe filmske vzgoje, pri iniciativah za boljšo dostopnost filmskih vsebin pa združenje sodeluje s slovenskimi distributerji, producenti in tujimi partnerji.
    Prav novi modeli distribucije bodo osrednja tema srečanja združenja, ki bo potekalo v času ljubljanskega filmskega festivala (LIFFe). Skozi primere dobrih praks in okrogle mize bomo ugotavljali, ali kinematografi v novem času postajajo neke vrste “festivalska” prizorišča, ki se vedno manj zanašajo na redne oblike distribucije filmov, zato pa so v njihovih programskih shemah vedno bolj prisotne posebne projekcije, dogodki, ki dajejo filmu dodano vrednost (event cinema), filmske klasike, prenosi koncertov in oper, ter številne druge vsebine, ki nadgrajujejo in v novem digitalnem okolju spreminjajo tradicionalni koncept kinematografa.
    Na grajenje programske podobe in prepoznavnosti kinematografov v veliki meri vplivajo tudi ostale vizualne platforme: video na zahtevo, televizija, festivalske “streaming” platforme in spletni mediji, ki zahtevajo premislek o tem, kako se lahko kinematografi prilagodijo novim razmeram, kako lahko s pomočjo digitalnih vsebin gradijo svoje občinstvo in obenem ohranjajo čarobnost “velikega platna”.
    Gostje posveta so Linda Beath (Ideal Filmworks), Jožko Rutar in Rok Sečen (Monoo). Dogodek bo delno potekal v angleščini (gostujoča predavateljica Linda Beath). Udeležba je brezplačna. Predhodna najava ni potrebna.
    Dogodek je namenjen tako članom AKMS kot tudi širši javnosti.

    Strokovno srečanje sofinancira Slovenski filmski center, javna agencija.

  • Srečanje kinooperaterjev Slovenije v Tolminu

    Srečanje kinooperaterjev Slovenije v Tolminu

    V petek, 1. julija, se je v Tolminu odvijalo prvo stanovsko srečanje kinooperaterjev Art kino mreže Slovenije. Udeležilo se ga je 15 kinooperaterjev z vseh koncev države, kjer delujejo manjši mestni kinematografi. Art kino mreža – združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije – deluje z namenom medsebojnega sodelovanja in razvoja delovanja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma, izmenjave izkušenj, strokovnega znanja in informacij s področja razširjanja in promocije filmske kulture in filmske vzgoje ter promocije in prikazovanja kakovostnega in umetniškega filma v slovenskih kinematografih. Mreža, katere ustanovni član je tudi tolminsko Kinogledališče, je bila ustanovljena pred šestimi leti in je s projektnimi sredstvi prisostvovala pri digitizaciji slovenskih kinodvoran. Po prvi fazi si je združenje postavilo novo prioriteto – razvoj in organiziranje filmske vzgoje v šolah in vrtcih. Mreža trenutno združuje 27 članov, od tega je digitiziranih že 23. 16 članov je združenih tudi v mreži Europa Cinemas, mednarodnem kinematografskem združenju, ki povezuje 977 kinematografov v 596 mestih in 42 državah sveta, težnjo za pristop pa izkazuje tudi tolminski kino.

    Srečanje kinooperaterjev se je odvijalo v tolminskem Kinogledališču, kinooperaterji pa so v izmenjavi izkušenj in informacij izpostavili različne problematike in specifike, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, ter si ogledali prenovljeno stavbo Kinogledališča Tolmin, s poudarkom na projekcijski kabini. Art kino mreža Slovenije je za kinooperaterje v preteklih letih izvedla izobraževanja, s katerimi so pridobili različna znanja upravljanja z digitalno tehnologijo, načrtna nadgradnja teh znanj pa bo v mreži potekala tudi v prihodnje.

  • Art kino mreža na Kino Otoku

    Art kino mreža na Kino Otoku

    Med 1. in 5. junijem bomo na 12. mednarodnem filmskem festivalu Kino Otok – Isola Cinema zazrti v zgodbe, katerih gibalo je gibanje samo. Skozi doživete pripovedi o vstran potisnjenih selitvah – geografskih ali intimnih – se bodo iz anonimnih množic izvijali posamezniki, ljudje kot mi vsi.

    S programom filmov na Manziolijevem trgu in na drugih lokacijah, s pogovori s filmskimi ustvarjalci in z večernimi druženji bo Izola za pet predpoletnih dni spet postala filmsko in družabno dogajališče.

    Kino Otok se premika tudi v smeri razvoja filmskih projektov. Na 12. izdaji festivala bosta potekali tudi delavnici za ustvarjalno sodelovanje: najbolj prepoznavna evropska platforma za razvoj prihodnjih filmskih projektov TorinoFilmLab in strokovna delavnica REact v sodelovanju s filmskimi centri Italije (Furlanije-Julijske krajine), Slovenije in Hrvaške.

    Na Kino Otok se odpravljamo tudi člani Art kino mreže Slovenije, ki bomo izpeljali prvo razširjeno sejo upravnega odbora v novi zasedbi.

  • Vabilo na strokovno srečanje in volilno skupščino AKMS april 2014

    Člane Art kino mreže Slovenije vabimo na Strokovno srečanje AKMS (pdf), ki bo v Izoli 10. in 11. aprila 2014.

    Pred strokovnim srečanjem bo tudi redna volilna skupščina Art kino mreže Slovenije, s pričetkom v četrtek, 10. aprila 2014, ob 10. uri v Kulturnem domu Izola (Ulica oktobrske revolucije 1).

    Vabilo na SKUPŠČINO – PDF