Avtor: Mateja Lapuh

  • 20. konferenca Europa Cinemas

    20. konferenca mednarodne kinematografske mreže Europa Cinemas pred novimi izzivi za filmske prikazovalce

    20. konferenca mednarodnega združenja Europa Cinemas, mreže, ki povezuje 1126 kinematografov v 43 državah sveta, je v Bukarešti potekala med 24. in 26. novembrom. Srečanja se je udeležilo več kot 500 predstavnikov z vsega sveta, med drugimi tudi člani Art kino mreže Slovenije – predstavniki Kinodvora, Mestnega kina Metropol iz Celja, Mestnega kina Domžale, Mestnega kina Ptuj in Kina Vrhnika.

    Udeleženci so razpravljali o uspehih in izzivih prikazovalcev ter o pomenu preteklih izkušenj pri ustvarjanju boljše prihodnosti za filmsko industrijo. Bukarešta je bila za srečanje idealno prizorišče: v Romuniji so namreč prikazovalci v eni najbolj težavnih situacij v Evropi, saj število art kinematografov že leta nezadržno upada. Romunski dobitnik zlate canske palme, režiser Cristian Mungiu, ki je tudi sam distributer in organizator festivalov, je poročal, da ima avtorski film v Romuniji vedno manj gledalcev, saj večina ljudi v kinu raje gleda hollywoodske uspešnice kot evropske filme.

    »Prikazovalci se strinjajo, da se občinstvo spreminja in da je temu ustrezno treba prilagoditi doživetje obiska kina, ki naj zato v prihodnosti zagotavlja družbeno izkušnjo v širšem pomenu. Predvajanje zgolj kakovostnih filmov ne zadostuje več, kinematografi bi morali omogočiti tudi dostop do kulturnih prostorov, kot so knjigarne, kavarne in druga mesta, ki naj spodbujajo razprave in poglabljajo filmsko izkušnjo. Ta mora biti celovita, inovativna in raznolika, da imajo današnja občinstva, zlasti najmlajši med njimi, razlog, da se v kino vračajo. Nič, kar lahko vidimo doma ali na spletu, se ne more primerjati z intenzivnostjo filmske izkušnje, ki jo občutimo in si jo delimo v kinu,« je med zaključki konference povzel direktor Europa Cinemas Claude-Eric Poiroux.

    Z novimi izzivi razvoja kinematografov in kinematografske izkušnje se ukvarja tudi velika raziskava »Strateške investicije v prihodnost filma«, ki je dosegljiva na naslovu: http://bit.ly/2hYfSCK.

    Tema različnih seminarjev in delavnic konference je bila tudi filmska vzgoja, ki se sooča z izzivom, kako mlade gledalce ob vseh televizijskih vsebinah medijskih velikanov, kot so Netflix, Amazon in HBO, prepričati, naj dajejo prednost ogledu v kinu. Pereči izzivi art in neodvisnih kinematografov v evropskem prostoru še naprej ostajajo porast filmske ponudbe in nasičenost trga, naraščajoči vpliv velikih korporacij ter pomanjkanje dialoga med distributerji in prikazovalci pri iskanju pravih poti od filma do gledalca.

    Bero Beyer, umetniški direktor Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu, je največji filmski dogodek na Nizozemskem predstavil kot platformo za strokovno javnost, ki pritegne tudi tisoče »običajnih« gledalcev vseh starosti. Beyer opozarja, da je ključ do uspešnega programiranja filmov razumevanje, katere zgodbe so gledalcem pomembne, in ne blagovna znamka kina.

    Jaki McDougall, direktorica organizacije Glasgow film, je spregovorila o pomenu vključevanja vseh občinstev ter pokazala primere posebnih programov za ranljive skupine, med njimi za gledalce z demenco, za gluhe in naglušne ter za gledalce z avtizmom.

    Jon Barrenechea, pomočnik direktorja za marketing pri Picturehouse Cinemas, pa je postavil vprašanje, ali so opevane inovativne oblike filmskega doživetja – igranje videoiger ali opera v kinu – res ključ za prihodnost. »Za preživetje art kinematografov je veliko pomembnejša boljša izkoriščenost podatkov in tehnologije, ki nam je na voljo.«

    Govorci v različnih razpravah in delavnicah so poudarili, da je ključnega pomena tudi boljša komunikacija znotraj vse filmske verige, saj tesno sodelovanje med producenti, distributerji in prikazovalci prispeva k boljši učinkovitosti filmske industrije ter omogoča bogatenje filmskih doživetij v lokalnem okolju.

    Direktorica Kinodvora, Nina Peče Grilc, je na okrogli mizi z naslovom »Neodvisnost izbire: Izzivi in priložnosti kinematografov« predstavila enačbo delovanja mestnega kina: KINO = FILM + OBČINSTVO. Prikazovalci moramo pri oblikovanju svojih programov upoštevati tako filme kot občinstvo. »V svojem kulturnem poslanstvu nosimo odgovornosti do filmov, zlasti avtorskih, do filmske industrije ter do svojih občinstev,« je poudarila.

    Direktorica Kinodvora je še dodala, da gre kljub dobrim namenom, ko prikazovalci izbirajo v dobro filma, pri programiranju vedno za to, da en film pridobi na račun drugega. »Vsaka odločitev vpliva na občinstvo in večja raznolikost programa na žalost ne pomeni nujno tudi več gledalcev.«

    »Kar je danes v stroki res pomembno,« je v zaključku konference povzel Michael Gubbins, analitik, novinar in svetovalec pri podjetju SampoMedia iz Velike Britanije, »je moč mreženja, izmenjava izkušenj ter sodelovanje – in to Europa Cinemas vseskozi počne.«
    Gre za nenehen boj za filmsko kulturo, za relevantnost kina in filma. Nujno je ustvarjati kine – družbene prostore, kamor ljudje radi pridejo in ki so pomembni za tkivo naših skupnosti. V boju proti temu, kar je imenoval homogenost, ki v Evropi posega v maloprodajne in druge dejavnosti, usmerjene k potrošnikom, ima kino odgovornost in priložnost, da ponudi nekaj bolj smiselnega. In če verjamemo v to, kar počnemo, moramo o tem in o razlogih, zakaj to počnemo, govoriti s svojimi občinstvi. »Družbena kohezija je v tem trenutku izjemno pomembna v vseh naših skupnostih,« je poudaril in dodal: »Kot je povedala Nina Peče Grilc na začetku konference, je to tudi zavedanje o raznolikih občinstvih z raznolikimi potrebami. Vse to narekuje resen premislek, kako dejavniki, ki jih dojemamo kot »težave« (cena vstopnice, obseg dejavnosti, ki jih izvajamo ipd.), vplivajo na različna občinstva in ne zgolj na določen tip gledalca.

    Prav tako je treba izboljšati komunikacijo s preostalimi deli filmske verige: producenti in distributerji ne bodo nujno želeli sprejemati kompromisov, ampak bosta sodelovanje in razprava, četudi zgolj na abstraktni ravni, okrepila vse člene verige.

    »Vsem v tem prostoru je skupen spomin na trenutek, ko so luči ugasnile in se je prižgala luč v nas,« je zaključil Gubbins. »To je strast, ki nas žene in jo preprosto moramo deliti z drugimi. To je razlog, zakaj to počnemo.«

    Mednarodna kinematografska mreža Europa Cinemas (EC) letos praznuje 25 let. Direktorica Kinodvora, člana Art kino mreže Slovenije, Nina Peče Grilc je od maja 2014 članica sveta direktorjev in organizacijskega odbora združenja Europa Cinemas.

  • Nagrajeni Ivan v Art kino mreži

    Nagrajeni Ivan v Art kino mreži

    V Art kino mreži Slovenije se je začelo predvajanje film Janeza Burgerja Ivan, ki je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel šest vesen, nagrado žirije filmskih kritikov ter posebno nagrado Art kino mreže Slovenije.

    Žirija Art kino mreže Slovenije je ob podelitvi nagrade podala obrazložitev: »Film Janeza Burgerja Ivan je psihosocialna diagnoza današnjega časa o izgubljenosti sodobnega človeka in iskanju samega sebe. Osrednja protagonistka filma je oseba, ki ne spada nikamor oziroma ne pripada nikomur. Da bi postala to, kar mora postati, ji ne preostane drugega, kot da vzame stvari v svoje roke.
    Burger na pleča Maruše Majer postavi čustveno zahtevno psihološko zgodbo, ki jo skupaj spretno privedeta do zaključka brez kančka sentimentalnosti in patetike.«

    Zgodba filma pripoveduje o mladem dekletu, ujetem v nasilno korupcijsko afero, ki je prisiljeno v nemogočo odločitev med moškim, ki ga obsesivno ljubi, in svojim novorojenčkom. V filmu igrajo Maruša Majer, Matjaž Tribušon, Nataša Barbara Gračner, Mojca Funkl, Branko Šturbej, Polona Juh, Leon Lučev in Peter Musevski. Majerjeva je o pripravah na film dejala, da so »priprave na to vlogo bile vsakovrstne, odprla sem mnogo različnih vrat, da bi lahko Maro še pred snemanjem celo vzela vase. Predvsem so bile pomembne intenzivne improvizacije z vsemi igralskimi kolegi. Ogromno sem se naučila od njih in veliko so dodali k temu, da je Mara v meni zaživela.« Režiser Janez Burger je dodal, da sta z Majerjevo vaje za film Ivan pričela že devet mesecev pred začetkom snemanja. »Kasneje se nama je pridružil še Matjaž Tribušon. Vsi trije smo se vsake toliko odpeljali za par dni iz Ljubljane in vadili scene, ki so se v tistem času še pisale, kar je bilo izjemnega pomena tudi pri nastajanju scenarija.« Producent filma je produkcijska hiša Staragara.

    Slavnostna predpremiera filma je bila v četrtek, 16. novembra, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, 27. novembra pa bo na filmskem festivalu Black Nights v Talinnu mednarodna premiera filma.

    Na platnih kinematografov, ki so člani Art kino mreže Slovenije, si je film Ivan mogoče ogledati od 20. novembra naprej.

    Nagrada Art kino mreže Slovenije je pomembno priznanje prikazovalcev – tistega dela filmske stroke, ki predstavlja nepogrešljiv vezni člen med ustvarjalci filma in njegovimi gledalci.

    Art kino mreža združuje 24 kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma iz vse Slovenije. Mreža je nastala z namenom medsebojnega sodelovanja in razvoja delovanja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma, izmenjave izkušenj, strokovnega znanja in informacij s področja razširjanja in promocije filmske kulture in filmske vzgoje ter promocije in prikazovanja kakovostnega in umetniškega filma v slovenskih kinematografih.

    IVAN V ART KINO MREŽI SLOVENIJE

    Kinodvor:
    od 20. 11. do 3. 12.

    Mestni kino Domžale:
    od 20. 11. naprej
    20. 11. gostovanje filmske ekipe

    Kulturni dom Zagorje:
    21. 11., 25. 11., 27. 11.

    Kosovelov dom Sežana:
    23. 11. (z gostovanjem filmske ekipe), 26. 11.

    Kino Kulturni dom Slovenj Gradec:
    23. 11., 25. 11., 27. 11., 2. 12., 12. 12.

    Kino Delavski dom Trbovlje:
    24. 11., 29. 11., 30. 11.

    Kino Velenje:
    od 24. 11. (z gostovanjem filmske ekipe), 25. 11., 26. 11.

    Kino Brežice:
    24. 11.

    Mestni kino Metropol:
    od 25. 11. naprej
    25. 11. z gostovanjem filmske ekipe

    Kino Rogaška:
    25. 11.

    Filmsko gledališče Idrija:
    26. 11.

    Kino Svoboda Žiri:
    27. 11.

    Kulturni dom Krško:
    od 28. 11. naprej

    Art kino Odeon Izola:
    od 29. 11. do 3. 12.

    Kinogledališče Tolmin:
    1. 12. z gostovanjem filmske ekipe

    Kino Pivka:
    2. 12.

    Linhartova dvorana Radovljica:
    2. 12. (z gostovanjem filmske ekipe), 3. 12.

    Kino Slovenska Bistrica:
    po 3. 12. (z gostovanjem filmske ekipe)

    Kino Vrhnika:
    3. 12.

    ZIK Črnomelj:
    6. 12.

    Mestni kino Ptuj:
    7. 12. (z gostovanjem filmske ekipe), 9. 12., 10. 12.

    Kino Šmarje pri Jelšah:
    8. 12.

    Kino Sora Škofja Loka:
    od 14. 12. do 17. 12.

    Kulturni dom Nova Gorica:
    9. 2. 2018

  • Družinica v Art kino mreži

    Družinica v Art kino mreži

    Po uspešnem prvem dogodku v sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira od letošnje jeseni, bo v torek, 10. oktobra, ob 20. uri, v Linhartovi dvorani slavnostna premiera filma Družinica, scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča.

    Zgodba filma Družinica se osredotoča na propad idiličnega razmerja med staršema Markom in Dunjo. Razlog je pomanjkanje spoštovanja, ki ga povzroči izguba dela in finančni propad. Tekom pripovedi breme, ki ga starša ne zmoreta več nositi, vse bolj pada na ramena otrok. Družinica je zgodba, ki se v Sloveniji zgodi vsak dan, lahko pa bi se zgodila tudi kjerkoli drugje.
    V glavnih vlogah igrajo: Primož Vrhovec (Marko), Irena Kovačević (Dunja), Miha Košec (Taras) in Ula Gulič (Mala). Igralka Irena Kovačević je na letošnjem 41. mednarodnem filmskem festivalu v Montrealu prejela nagrado za najboljšo žensko glavno vlogo. »Vesela sem, da sem imela pogum, ter da sem potem, ko sem prebrala scenarij, režiserju Janu Cvitkoviču brez dlake na jeziku dejala, da bi to vlogo lahko odigrala«, je ob prejemu nagrade povedala Irena Kovačević.

    Film je na letošnjem 20. Festivalu slovenskega filma prejel tudi štiri vesne: Marko Brdar za najboljšo fotografijo, Damir Avdić za izvirno glasbo, Emil Cerar in Polonca Valentinčič za kostumografijo in Boštjan Kačičnik za zvok.

    Producenta filma sta Andrej Štritof in Aleš Pavlin iz produkcijske hiše Perfo, koproducenta sta RTV Slovenija in Pilon Media.

    Projekt Naši filmi doma je nastal z vizijo in željo, da javnosti (pred)premierno in slavnostno predstavi domače filme tik pred distribucijo. Na ta način projekt Naši filmi doma vrača prepoznavnost in daje težo slovenskemu filmu, njihovim ustvarjalcem pa želi omogočiti »institucionalno« odskočno desko pred distribucijo v domače kinematografe, pri čemer ne pozablja na slovenske gledalce, saj jim na ta način ponuja možnost (pred)premiernega gledanja filma v družbi vseh, ki so film ustvarili.

    Film Družinica bo na sporedu v izbranih kinih Art kino mreže Slovenije, in sicer: v Kinodvoru od 12. oktobra, v Linhartovi dvorani Radovljica 12. in 14 oktobra, v Kinu Vrhnika 12. in 15. oktobra, v Mestnem kinu Domžale od 13. do 16. (z gostom Janom Cvitkovičem) oktobra, v Filmskem gledališču Idrija 15. oktobra, v Art kinu Odeon Izola od 19. do 22. oktobra, v Kinogledališču Tolmin od 19. (z gostom Janom Cvitkovičem) do 22. oktobra, v Mestnem kinu Ptuj 19., 21. in 22. oktobra, v ZIK Črnomelj 19. oktobra, v Mestnem kinu Metropol v Celju od 20. oktobra, v Kinu Kulturni dom Slovenj Gradec 22. oktobra, v Kinu Velenje 23., 27. in 28. oktobra, v Kosovelovem domu Sežana 24. oktobra, v Kinu Trbovlje 27. (z gostom Janom Cvitkovičem) in 30. oktobra ter 1. novembra, v Kulturnem domu Krško 31. oktobra, v Kinu Sora Škofja Loka 3. in 5. novembra in v Kinu Rogaška 5. novembra.

  • Evropski art kino dan 2017

    Evropski art kino dan 2017

    V nedeljo, 15. oktobra 2017, se bo v evropskih kinematografih že drugič odvil Evropski art kino dan.

    Na ta dan bo več kot 1000 kinematografov s projekcijami in dogodki slavilo raznolikost evropskega filma, akciji pa se pridružuje tudi sedemnajst članov Art kino mreže Slovenije: Art kino Odeon Izola, Filmsko gledališče Idrija, Kino Črnomelj, Kino Delavski dom Trbovlje, Kino Kulturni dom Slovenj Gradec, Kino Slovenska Bistrica s Kinom Rogaška in Kinom Brežice, Kino Sora Škofja Loka, Kino Svoboda Žiri, Kino Velenje, Kino Vrhnika, Kinodvor Ljubljana, Kinogledališče Tolmin, Kosovelov dom Sežana, Linhartova dvorana Radovljica, Mestni kino Domžale, Mestni kino Metropol Celje in Mestni kino Ptuj.

    Na sporedih slovenskih kinematografov se bodo v okviru Evropskega art kino dneva zvrstile projekcije številnih kakovostnih evropskih filmov, v nekaterih kinematografih pa na ta dan pripravljajo tudi posebne ponudbe – posebej ugodne družinske vstopnice, popuste, obfilmske dogodke in drugo.

    Projekt je nastal na pobudo združenja CICAE, mednarodne art kino mreže, ki združuje kina, festivale, filmske distributerje in druge organizacije, ter mednarodne mreže kinematografov Europa Cinemas, katere člani so tudi mnogi slovenski prikazovalci.

    Cilji Evropskega art kino dneva so povečanje prepoznavnosti art kinematografov in njihove vloge pri zagotavljanju filmske raznolikosti, promocija evropskega filma, vzpostavljanje filmskih prikazovalcev kot kulturnih stičišč v lokalnih okoljih ter utrjevanje evropske ideje enotnost v kulturni raznolikosti.

    PROGRAM EVROPSKEGA ART KINO DNEVA

    Art kino Odeon Izola
    16.30 Košarkar naj bo (Košarkar naj bo, Boris Petkovič, Slovenija, 2017)
    18.30 Irena, lahko noč (Irena, lahko noč, Miha Možina, Slovenija, 2017)
    20.30 Poslednja plaža (L’ultima spiaggia, Thanos Anastopoulos, Davide Del Degan, Italija / Grčija / Francija, 2016)

    Filmsko gledališče Idrija
    17.00 Zverinice iz gozda Hokipoki (Dyrene i Hakkebakkeskogen, Rasmus A. Sivertsen, Norveška, 2016)
    19.00 Družinica (Družinica, Jan Cvitkovič, Slovenija / Srbija, 2017)

    Kino Črnomelj
    19.00 Milice 2 (Milice 2, Sašo Đukić, Slovenija, 2017)

    Kino Delavski dom Trbovlje
    10.00 Zverinice iz gozda Hokipoki (Dyrene i Hakkebakkeskogen, Rasmus A. Sivertsen, Norveška, 2016)
    18.00 Milice 2 (Milice 2, Sašo Đukić, Slovenija, 2017)

    Kino Kulturni dom Slovenj Gradec
    10.00 Zverinice iz gozda Hokipoki (Dyrene i Hakkebakkeskogen, Rasmus A. Sivertsen, Norveška, 2016)
    19.00 Zgodovina ljubezni (The History of Love, Radu Mihaileanu, Francija / Kanada / Romunija / ZDA, 2016)

    Kino Slovenska Bistrica, Kino Rogaška in Kino Brežice
    17.00 Zverinice iz gozda Hokipoki (Dyrene i Hakkebakkeskogen, Rasmus A. Sivertsen, Norveška, 2016)
    19.00 Borg/McEnroe (Borg/McEnroe, Janus Metz, Švedska / Danska / Finska, 2017)

    Kino Sora Škofja Loka
    18.00 Milice 2 (Milice 2, Sašo Đukić, Slovenija, 2017)
    20.00 Rudar (Rudar, Hanna A. W. Slak, Slovenija / Hrvaška, 2017)

    Kino Svoboda Žiri
    17.00 Zverinice iz gozda Hokipoki (Dyrene i Hakkebakkeskogen, Rasmus A. Sivertsen, Norveška, 2016)
    20.00 Dunkirk (Dunkirk, Christopher Nolan, Nizozemska / VB / Francija / ZDA, 2017)

    Kino Velenje
    16.00 Zverinice iz gozda Hokipoki (Dyrene i Hakkebakkeskogen, Rasmus A. Sivertsen, Norveška, 2016)
    18.00 Dunkirk (Dunkirk, Christopher Nolan, Nizozemska / VB / Francija / ZDA, 2017)
    19.00 Zgodovina ljubezni (The History of Love, Radu Mihaileanu, Francija / Kanada / Romunija / ZDA, 2016)
    20.00 Rudar (Rudar, Hanna A. W. Slak, Slovenija / Hrvaška, 2017)

    Kino Vrhnika
    18.00 Lisička in druge zgodbe (Nemčija / Francija / Belgija / Švica / Estonija, 2014/2015)
    20.00 Družinica (Družinica, Jan Cvitkovič, Slovenija / Srbija, 2017)

    Kinodvor, Ljubljana
    11.00 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija (Hymyilevä mies, Juho Kuosmanen, Finska / Švedska / Nemčija, 2016)
    11.15 Zverinice iz gozda Hokipoki (Dyrene i Hakkebakkeskogen, Rasmus A. Sivertsen, Norveška, 2016)
    14.00 Zverinice iz gozda Hokipoki (Dyrene i Hakkebakkeskogen, Rasmus A. Sivertsen, Norveška, 2016)
    16.00 Kvadrat (The Square, Ruben Östlund, Švedska / Nemčija / Francija / Danska, 2017)
    19.00 Tiha strast (A Quiet Passion, Terence Davies, VB / Belgija, 2016)
    21.30 Družinica (Družinica, Jan Cvitkovič, Slovenija / Srbija, 2017)

    Kinogledališče Tolmin
    16.30 Pika in Packa packata (Prick och Fläck på fläcken, L. in U. Geffenblad, Švedska, 2013)
    17.30 Košarkar naj bo (Košarkar naj bo, Boris Petkovič, Slovenija, 2017)
    19.00 Noro veselje (La pazza gioia, Paolo Virzì, Italija / Francija, 2016)

    Kosovelov dom Sežana
    18.00 Lisička in druge zgodbe (Nemčija / Francija / Belgija / Švica / Estonija, 2014/2015)
    20.00 Kvadrat (The Square, Ruben Östlund, Švedska / Nemčija / Francija / Danska, 2017)

    Linhartova dvorana Radovljica
    16.00 Košarkar naj bo (Košarkar naj bo, Boris Petkovič, Slovenija, 2017)
    18.00 Ponovni pogled na modri žamet (Blue Velvet Revisited, Peter Braatz, Nemčija / Slovenija / ZDA, 2016)
    Pogovor z režiserjem Petrom Braatzem
    20.00 Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin, Wim Wenders, Nemčija, 1987)

    Mestni kino Domžale
    16.00 Zverinice iz gozda Hokipoki (Dyrene i Hakkebakkeskogen, Rasmus A. Sivertsen, Norveška, 2016)
    18.00 Rudar (Rudar, Hanna A. W. Slak, Slovenija / Hrvaška, 2017)
    20.00 Kvadrat (The Square, Ruben Östlund, Švedska / Nemčija / Francija / Danska, 2017)

    Mestni kino Metropol, Celje
    17.00 Lisička in druge zgodbe (Nemčija / Francija / Belgija / Švica / Estonija, 2014/2015)
    18.00 Trst, Jugoslavija (Trieste, Yugoslavia, Alessio Bozzer, Italija / Hrvaška / BiH, 2017)
    20.00 Plesalka (La danseuse, Stéphanie Di Giusto, Francija / Belgija / Češka, 2016)

    Mestni kino Ptuj
    17.00 Rdeča želva (La Tortue rouge, Michael Dudok de Wit, Japonska / Francija / Belgija, 2016)
    19.00 Najsrečnejši dan Ollija Makija (Hymyilevä mies, Juho Kuosmanen, Finska / Švedska / Nemčija, 2016)
    21.00 Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin, Wim Wenders, Nemčija, 1987)

     

  • Rudar v Art kino mreži

    Rudar v Art kino mreži

    Slovenski filmski center, javna agencija RS v skupni pobudi s Cankarjevim domom in mestnim kinom Kinodvor od jeseni 2017 prireja slavnostne premiere, namenjene promociji in večji dostopnosti slovenskega filma. Po uspešni predpremieri filma Košarkar naj bo, v sklopu cikla Naši filma doma v Cankarjevem domu, sledi premiera filma Rudar v Kinodvoru. V sklopu dogodkov Premiera slovenskega filma si ga bo mogoče ogledati v sredo, 27. septembra, ob 20.30. Tradicionalno bo projekciji sledil pogovor s filmsko ekipo.

    Film Rudar, v režiji Hanne A. W. Slak, prihaja na redni spored v Art kino mrežo Slovenije v distribuciji 2i Filma v četrtek, 28. septembra.

    Na minulem 20. Festivalu slovenskega filma je Rudar, katerega zgodba je pretresljiva resnična zgodba preprostega človeka, ki je tvegal vse, da bi naredil to, kar je prav in tako razkril eno najsrhljivejših skrivnosti slovenske povojne zgodovine, prejel tri nagrade vesna. Vlado Gojun je prejel vesno za najboljšo montažo, Leon Lučev je prejel vesno za najboljšo glavno moško vlogo, Hanna A. W. Slak je prejela vesno za najboljšo režijo. »Pretresljivo zgodbo o rudarju, ki se kot neke vrste novodobna Antigona bori za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev, je podala z izjemno mero pripovednega občutka. Njen film odlikujejo odličen ritem, spretna dramaturška konstrukcija, učinkovita raba glasbenih vložkov in tudi delo z igralci, ki jim je brez velikih besed uspelo pokazati, da so mali posamezniki veliki ljudje,« je presodila žirija. Glede izvrstne igre Leona Lučeva pa je žirija ocenila, da je »s svojo večplastno interpretacijo oblikoval izjemno prepričljiv lik rudarja Alije.«

    Film je predlagan tudi za slovenskega predstavnika, ki se bo potegoval za kandidaturo za tujejezičnega oskarja 2018. Strokovna žirija v sestavi: Boštjan Virc, producent in scenarist; Jure Teržan, kolorist; Matija Šturm, producent; Marina Gumzi, producentka; Jurij Gruden, režiser in scenarist; Nataša Rogelj, scenografinja; Miha Tozon, direktor fotografije; Matevž Jerman, publicist, kritik in urednik, se je za kandidaturo odločila soglasno. V obrazložitvi je med drugim zapisala, da »film odlikujejo odličen ritem, spretna dramaturgija, podprta z učinkovitostjo in razumljivostjo dialogov, občutena montaža in natančna ter učinkovita zvočna podoba. Sam filmski izraz prinaša jasnost z realističnim pristopom, ki film zaznamuje in s spretnim prepletom različnih ravni protagonistovega osebnega doživljanja gledalca ne pusti ravnodušnega.«

    Scenaristka in režiserka Hanna A. W. Slak pa je o svojem filmu dejala: »Če bi po Alićevi zgodbi posnela dokumentarni film, bi morda nastal intimen, subjektiven, tudi poetičen dokumentarec, a to ne bi bilo prav. Fikcija je strogo strukturirana. Je logična. Je disciplinirana. Je objektivna zato, ker se ne dela, da to je. Je tudi zdravilna. Pripovedovanje zgodb – od sedenja okoli jamskega ognja naprej – je ustvarjanje in ohranjanje kolektivnega. Zgodba pripada tistim, ki jo poslušajo. Zgodba pomaga razumeti nerazumljivo, sprejeti nesprejemljivo, premagati strahove, odgnati tesnobo, najti pogum, poiskati izhod, se osvoboditi demonov in napraviti korak naprej. Pripovedovanje nam je omogočilo preživetje. In za to nam gre!«

    —————————————————————————————————————————————————-

    Film bo na sporedu v kinih Art kino mreže Slovenije, in sicer: v Kinodvoru od 27. septembra, v Linhartovi dvorani Radovljica od 29. septembra, v Kinu Vrhnika od 1. oktobra, v Kinu Delavski dom Trbovlje 1., 4. in 5. oktobra, v Kinu Kulturni dom Slovenj Gradec 2. oktobra, v Mestnem kinu Metropol v Celju od 3. oktobra, v Kulturnem domu Zagorje 3. in 8. oktobra, v Mestnem kinu Domžale od 4. oktobra, v Mestnem Kinu Ptuj 6. in 8. oktobra, v Kinu Svoboda Žiri 6. oktobra, v Kulturnem domu Krško od 10. oktobra, v Kinu Velenje 10. in od 13. do 15. oktobra, v Art kinu Odeon v Izoli od 11. do 15. oktobra, v ZIK Črnomelj 11. oktobra, v Kinu Sora v Škofji Loki od 12. do 15. oktobra, v Kinu Šmarje 13. oktobra, v Kinogledališču Tolmin 15. oktobra, v Kinu Slovenska Bistrica in v Kinu Rogaška 21. oktobra, v Kinu Brežice 22. oktobra, v Kosovelovem domu Sežana 2. in 7. novembra, ter v Kulturnem domu Nova Gorica v maju 2018.

  • Na 20. FSF Art kino mreža nagradila film Ivan

    Na 20. FSF Art kino mreža nagradila film Ivan

    Art kino mreža Slovenije je v Portorožu na jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma že četrto leto zapored podelila posebno nagrado Art kino mreže Slovenije.

    Žirija, ki so sestavljali Aliki Kalagasidu (Kinodvor, Ljubljana), Samo Seničar (Mestni kino Metropol, Celje) in Žiga Kump (Kulturni dom Krško), si je ogledala vse slovenske in koprodukcijske celovečerne igrane in dokumentarne filme v tekmovalnem programu in za najboljšega po izboru AKMS izbrala film Janeza Burgerja Ivan.

    Pri tem so podali obrazložitev: “Film Janeza Burgerja Ivan je psihosocialna diagnoza današnjega časa o izgubljenosti sodobnega človeka in iskanju samega sebe. Osrednja protagonistka filma je oseba, ki ne spada nikamor oziroma ne pripada nikomur. Da bi postala to, kar mora postati, ji ne preostane drugega, kot da vzame stvari v svoje roke.
    Burger na pleča Maruše Majer postavi čustveno zahtevno psihološko zgodbo, ki jo skupaj spretno privedeta do zaključka brez kančka sentimentalnosti in patetike.”

    Film bo Art kino mreža podprla s skupno promocijsko akcijo in koordiniranim predvajanjem po vsej državi, hkrati pa je nagrada pomembno priznanje prikazovalcev – tistega dela filmske stroke, ki predstavlja nepogrešljiv vezni člen med ustvarjalci filma in njegovimi gledalci.

    Film Ivan je prejel tudi vesno za najboljši celovečerni igrani film, vesno za najboljšo glavno žensko vlogo (Maruša Majer) ter vesne za najboljšo fotografijo (Marko Brdar), glasbo (Damir Avdić) in masko (Alenka Nahtigal), pa tudi nagrado združenja slovenskih kritikov.

    V kinematografih Art kino mreže bomo Ivana gledali konec leta.