vsebina
Avtor: Kino Trbovlje
-
Podeljena nagrada AKMS na 29. Festivalu slovenskega filma Portorož
Art kino mreža Slovenije (AKMS) je tudi letos sodelovala na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer tradicionalno podeljuje nagrado AKMS za film, ki po izboru žirije mreže izstopa po svoji avtorskosti, umetniški kakovosti in potencialu za prikazovanje v kinematografih mreže.
Žirijo AKMS so letos sestavljale Sara Badreddine, Erik Toth in Vesna Telič Kovač, ki so nagrado podelile dokumentarnemu filmu Sence tišine Darka Sintiča in Jureta Krefta.
Utemeljitev žirije
Celovečerni dokumentarni film Darka Sintiča in Jureta Krefta z izbranimi sogovorniki – zamejci in predmejci – ki se še vedno sprašujejo Kdo sem?, glasno osvetli skozi generacije utišane in zamolčane osebne zgodbe, ki jih je na zahodni meji vklesalo 20. stoletje in nam odzvanjajo še vedno. Dokumentarec ni le kronika preteklosti. Sence tišine se ne ozirajo nazaj, da bi tehtali krivdo, zmanjševali odgovornost ali izravnavali zgodovinske račune. Glasno nas poziva k poslušanju tudi tistega drugega, paralelnega nacionalnega spomina, boleče zgodbe soseda, ki je bil prav tako potisnjen v senco, v drugorazrednost, v tišino.
Film, ki mu poseben ritem dodaja glasba in animacija zgodovinskih dogodkov, pogumno spodbuja k refleksiji o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo, predvsem pa humanistično kliče k brezmejni strpnosti, sobivanju in miru na vseh straneh meja.
Je prošnja in opomin, ki gradi most in ne zidu.
Nagrada omogoča prikazovanje in promocijo nagrajenega filma po kinematografih Art kino mreže Slovenije. Film Sence tišine bo v prihodnjih mesecih na ogled v kinematografih mreže po vsej državi.
S podeljevanjem nagrade na Festivalu slovenskega filma AKMS izpostavlja pomen avtorskega filma in spodbuja njegovo prisotnost v kakovostnem kinematografskem prostoru po vsej Sloveniji.
-
Mednarodna konferenca o dostopnosti in vključenosti v slovenskih kinematografih

25. in 26. marca 2026 bo v Linhartovi dvorani v Radovljici potekala mednarodna konferenca o dostopnosti in vključenosti v slovenskih kinematografih, ki jo organizira projekt Kino brez ovir Slovenija. Konferenca bo združila strokovnjake iz Slovenije in tujine, predstavnike kulturnih institucij, filmske ustvarjalce ter organizacije, ki zastopajo skupnosti gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih. Namen dogodka je širjenje znanja, boljše razumevanje dostopnosti in vključenosti, ter razprava o tem, kako lahko kinodvorane postanejo bolj dostopne in vključujoče za vse obiskovalce.
Program konference bo ponudil vpogled v dobre prakse dostopnosti v evropskih kinematografih. Svoje izkušnje bodo predstavili strokovnjaki iz Poljske, Romunije in Hrvaške, slovenski predavatelji pa bodo spregovorili o pripravi opisnih podnapisov ter o procesu ustvarjanja zvočnega opisa za slepe in slabovidne gledalce. Dogodek se bo zaključil z okroglo mizo o prihodnosti dostopnosti filmske kulture v Sloveniji, na kateri bodo sodelovali predstavniki kulturnih institucij, filmske industrije in organizacij oseb z invalidnostjo.
Konferenco bo 25. marca uvedla projekcija filma Gluha, ki bo tehnično prilagojena za slepe, slabovidne ter gluhe in naglušne gledalce. Celoten dogodek bo dostopen – zagotovljeno bo tolmačenje v slovenski znakovni jezik ter sinhroni zapis govora na platnu.
Kino brez ovir – film za vse
Konferenca poteka v okviru projekta Kino brez ovir Slovenija, katerega cilj je razvijati dostopno in vključujoče filmsko okolje ter širiti dostop do filmske kulture za vse gledalce. Projekt se osredotoča predvsem na prilagoditve za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne obiskovalce, s čimer želi omogočiti enakovredno filmsko izkušnjo tudi tistim, ki se pri spremljanju avdiovizualnih vsebin srečujejo z ovirami.
V okviru projekta se izvajajo posebne projekcije filmov, opremljene z različnimi prilagoditvami, kot so:
- opisni podnapisi za gluhe in naglušne,
- zvočni opis za slepe in slabovidne,
- tolmačenje v slovenski znakovni jezik,
- tehnična oprema za individualno spremljanje zvočnega opisa ali podnapisov,
- indukcijske zanke in druge komunikacijske prilagoditve v dvoranah.
Projekt Kino brez ovir Slovenija povezuje tri slovenske kinematografe:
- Kulturni dom Cerknica,
- Linhartovo dvorano Radovljica,
- Kino Union Celje.
Ti partnerji skupaj razvijajo dostopne projekcije, izmenjujejo znanje in gradijo mrežo za dolgoročno izboljšanje dostopnosti filma v Sloveniji.
V okviru projekta potekajo tudi redne mesečne projekcije slovenskih in evropskih filmov, ki jih pogosto spremljajo pogovori z ustvarjalci, strokovnjaki ali predstavniki skupnosti. Tako projekt ne omogoča le dostopa do filma, temveč spodbuja tudi dialog o dostopnosti, vključevanju in pomenu kulture kot prostora srečevanja različnih skupnosti.
Prijave na konferenco so odprte do 10. marca 2026, organizatorji pa vabijo vse, ki jih zanima razvoj dostopnega in vključujočega kulturnega prostora.

-
LUX – evropska filmska nagrada občinstva v slovenskih art kinematografih
LUX – evropska filmska nagrada občinstva v slovenskih art kinematografih
Art kino mreža Slovenije tudi letos vabi na projekcije filmov, nominiranih za evropsko filmsko nagrado občinstva LUX. V marcu si boste lahko v izbranih slovenskih art kinematografih ogledali pet nominiranih evropskih filmov in s svojim glasom sodelovali pri izboru letošnjega zmagovalca.
Brezplačne projekcije potekajo v Kinu Trbovlje, Mestnem kinu Domžale, Art kinu Odeon Izola in Kinu Sora Škofja Loka.
Na sporedu je pet filmov, ki se letos potegujejo za nagrado občinstva LUX:
- Sentimentalna vrednost
- Bila je samo nesreča
- Christy
- Love Me Tender
- Gluha
Po ogledu filmov lahko gledalci oddajo svojo oceno in tako pomagajo izbrati zmagovalni film. Glasovanje poteka na spletni strani:
https://luxaward-rating.europarl.europa.eu/sl/Glasovanje je odprto do 12. aprila, sodelujoči pa se s svojim glasom potegujejo tudi za privlačne nagrade, med katerimi je tudi potovanje v Evropski parlament.
Evropsko filmsko nagrado občinstva LUX vsako leto podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija, v partnerstvu z Evropsko komisijo in mrežo Europa Cinemas. Nagrada je namenjena evropskim filmom in spodbuja razpravo o pomembnih družbenih temah, ki odražajo skupne evropske vrednote – demokracijo, pravno državo, pluralizem in svobodo izražanja.
Projekcije nominiranih filmov v Sloveniji omogoča Evropski parlament, organizirajo pa jih kinematografi, vključeni v Art kino mrežo Slovenije.
Za točne termine projekcij preverite program posameznega kina:
- Kino Trbovlje
- Mestni kino Domžale
- Art kino Odeon Izola
- Kino Sora Škofja Loka

-
Izobraževanja in NPK izpit Kinooperater/ka v digitalnem kinu
Izpit za Nacionalno poklicno kvalifikacijo Kinooperater/ka v digitalnem kinu
Odprte so prijave za NPK izpit Kinooperater/ka v digitalnem kinu. Postopek bo kot svetovalec za NPK vodil Bojan Bajsič, izvajalec postopka je Javni Zavod Kinodvor, komisija za preverjanje kvalifikacij bo pa s strani Državnega izpitnega centra določena februarja.
Vloge so dostopne na https://npk.si/kako-do-npk/vloga/
Za vse informacije glede postopka se lahko kandidati in organizacije obrnejo na svetovalca po e-mailu na bojan.bajsic@kinodvor.org.NPK sam po sebi NI sistem izobraževanja ali šolanja, temveč certificiranje obstoječega znanja s pomočjo izpita na podlagi kataloga znanj.
Izobraževanje kinooperaterjev
Naslednje AKMS izobraževanje kinooperaterjev, bo najverjetneje v mesecu maju ali pa v mesecu novembru (tako kot po navadi). Izobraževanje ni del NPK sistema, bo pa kljub temu zajemalo bo na vsa znanja, ki so zajeta v katalogu znanj za omenjeni poklic, da se lahko potencialni kandidati ustrezno pripravijo na certifikacijo znanj.
-
AKMS nagrada na festivalu LIFFE letos filmu Dva tožilca
Na letošnjem festivalu LIFFE je AKMS nagrado podelila žirija v sestavi Erik Toth, Jure Matičič in Vid Šteh. Nagrado je prejel film Dva tožilca, režiserja in scenarista Sergeyja Loznitsa.
Obrazložitev
Vse bolj se zdi, da je zgodovina obsojena na ponavljanje. Navkljub mnogim tragedijam in opustošenju, ki so jih za seboj pustili totalitarni režimi, se zdi, da se ljudje iz pogosto pretresljivih in krvavih zgodovinskih lekcij nismo naučili ničesar. Na tem mestu je zato še toliko bolj pomemben obstoj umetnosti, ki nas mora opominjati na pretekle krivice in s tem preprečiti, da bi te utonile v pozabo. Dva tožilca, mešanica pravnega trilerja, kriminalke in zgodovinske drame, se odvija v Stalinovi Rusiji leta 1937, ko politična paranoja, sistemsko nasilje in zatiranje resnice predstavljajo vsakdanjik državljanov, ki morajo poslušno živeti v strahu. Film režiserja in scenarista Sergeyja Loznitsa je napet, s pristno temačno atmosfero napolnjen, izvrstno odigran in navkljub zgodovinski oddaljenosti zelo aktualen film, ki razkriva strašljive instrumente totalitarnih režimov, kateri si želijo ustvarjati poslušne in nezahtevne državljane brez jasnega moralnega kompasa ali vesti. Skozi zgodbo o idealističnem tožilcu, ki preko majhnega uporniškega dejanja začne razkrivati korupcijo znotraj vrst Stalinove tajne policije, Loznits na subtilen način vleče ogromno vzporednic z aktualnim dogajanjem ne zgolj v Rusiji, ampak tudi drugo po svetu, kjer smo znova priča nesankcioniranem vzponu totalirarnih režimov in njihovih vodij. Ravno zato so filmi kot je Dva tožilca, še kako nujni; umetnosti, v tem primeru filmska, ima to moč, da gledalca opozarja na tragedije iz človeške zgodovine, za katere naivno mislimo, da se ne morejo ponoviti.



