{"id":1578,"date":"2017-12-06T14:17:51","date_gmt":"2017-12-06T13:17:51","guid":{"rendered":"https:\/\/artkinomreza.si\/wp25\/wp21\/wp21\/?p=1578"},"modified":"2017-12-06T14:17:51","modified_gmt":"2017-12-06T13:17:51","slug":"20-konferenca-europa-cinemas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/artkinomreza.si\/wp25\/20-konferenca-europa-cinemas\/","title":{"rendered":"20. konferenca Europa Cinemas"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

20. konferenca mednarodne kinematografske mre\u017ee Europa Cinemas pred novimi izzivi za filmske prikazovalce<\/strong><\/h3>\n

20. konferenca mednarodnega zdru\u017eenja Europa Cinemas<\/strong><\/a>, mre\u017ee, ki povezuje 1126 kinematografov v 43 dr\u017eavah sveta, je v Bukare\u0161ti potekala med 24. in 26. novembrom. Sre\u010danja se je udele\u017eilo ve\u010d kot 500 predstavnikov z vsega sveta, med drugimi tudi \u010dlani Art kino mre\u017ee Slovenije \u2013 predstavniki Kinodvora, Mestnega kina Metropol iz Celja, Mestnega kina Dom\u017eale, Mestnega kina Ptuj in Kina Vrhnika<\/strong>.<\/p>\n

Udele\u017eenci so razpravljali o uspehih in izzivih prikazovalcev ter o pomenu preteklih izku\u0161enj pri ustvarjanju bolj\u0161e prihodnosti za filmsko industrijo<\/strong>. Bukare\u0161ta je bila za sre\u010danje idealno prizori\u0161\u010de: v Romuniji so namre\u010d prikazovalci v eni najbolj te\u017eavnih situacij v Evropi, saj \u0161tevilo art kinematografov \u017ee leta nezadr\u017eno upada. Romunski dobitnik zlate canske palme, re\u017eiser Cristian Mungiu, ki je tudi sam distributer in organizator festivalov, je poro\u010dal, da ima avtorski film v Romuniji vedno manj gledalcev, saj ve\u010dina ljudi v kinu raje gleda hollywoodske uspe\u0161nice kot evropske filme.<\/p>\n

\u00bbPrikazovalci se strinjajo, da se ob\u010dinstvo spreminja in da je temu ustrezno treba prilagoditi do\u017eivetje obiska kina, ki naj zato v prihodnosti zagotavlja dru\u017ebeno izku\u0161njo v \u0161ir\u0161em pomenu. Predvajanje zgolj kakovostnih filmov ne zadostuje ve\u010d, kinematografi bi morali omogo\u010diti tudi dostop do kulturnih prostorov, kot so knjigarne, kavarne in druga mesta, ki naj spodbujajo razprave in poglabljajo filmsko izku\u0161njo. Ta mora biti celovita, inovativna in raznolika, da imajo dana\u0161nja ob\u010dinstva, zlasti najmlaj\u0161i med njimi, razlog, da se v kino vra\u010dajo. Ni\u010d, kar lahko vidimo doma ali na spletu, se ne more primerjati z intenzivnostjo filmske izku\u0161nje, ki jo ob\u010dutimo in si jo delimo v kinu,\u00ab je med zaklju\u010dki konference povzel direktor Europa Cinemas Claude-Eric Poiroux<\/strong>.<\/p>\n

Z novimi izzivi razvoja kinematografov in kinematografske izku\u0161nje se ukvarja tudi velika raziskava \u00bbStrate\u0161ke investicije v prihodnost filma\u00ab<\/strong>, ki je dosegljiva na naslovu: http:\/\/bit.ly\/2hYfSCK.<\/p>\n

Tema razli\u010dnih seminarjev in delavnic konference je bila tudi filmska vzgoja<\/strong>, ki se soo\u010da z izzivom, kako mlade gledalce ob vseh televizijskih vsebinah medijskih velikanov, kot so Netflix, Amazon in HBO, prepri\u010dati, naj dajejo prednost ogledu v kinu. Pere\u010di izzivi art in neodvisnih kinematografov v evropskem prostoru \u0161e naprej ostajajo porast filmske ponudbe in nasi\u010denost trga, nara\u0161\u010dajo\u010di vpliv velikih korporacij ter pomanjkanje dialoga med distributerji in prikazovalci pri iskanju pravih poti od filma do gledalca.<\/p>\n

Bero Beyer, umetni\u0161ki direktor Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu<\/strong>, je najve\u010dji filmski dogodek na Nizozemskem predstavil kot platformo za strokovno javnost, ki pritegne tudi tiso\u010de \u00bbobi\u010dajnih\u00ab gledalcev vseh starosti. Beyer opozarja, da je klju\u010d do uspe\u0161nega programiranja filmov razumevanje, katere zgodbe so gledalcem pomembne, in ne blagovna znamka kina.<\/p>\n

Jaki McDougall, direktorica organizacije Glasgow film<\/strong>, je spregovorila o pomenu vklju\u010devanja vseh ob\u010dinstev ter pokazala primere posebnih programov za ranljive skupine, med njimi za gledalce z demenco, za gluhe in naglu\u0161ne ter za gledalce z avtizmom.<\/p>\n

Jon Barrenechea, pomo\u010dnik direktorja za marketing pri Picturehouse Cinemas<\/strong>, pa je postavil vpra\u0161anje, ali so opevane inovativne oblike filmskega do\u017eivetja \u2013 igranje videoiger ali opera v kinu \u2013 res klju\u010d za prihodnost. \u00bbZa pre\u017eivetje art kinematografov je veliko pomembnej\u0161a bolj\u0161a izkori\u0161\u010denost podatkov in tehnologije, ki nam je na voljo.\u00ab<\/p>\n

Govorci v razli\u010dnih razpravah in delavnicah so poudarili, da je klju\u010dnega pomena tudi bolj\u0161a komunikacija znotraj vse filmske verige, saj tesno sodelovanje med producenti, distributerji in prikazovalci prispeva k bolj\u0161i u\u010dinkovitosti filmske industrije ter omogo\u010da bogatenje filmskih do\u017eivetij v lokalnem okolju<\/strong>.<\/p>\n

Direktorica Kinodvora, Nina Pe\u010de Grilc<\/strong>, je na okrogli mizi z naslovom \u00bbNeodvisnost izbire: Izzivi in prilo\u017enosti kinematografov\u00ab predstavila ena\u010dbo delovanja mestnega kina: KINO = FILM + OB\u010cINSTVO. Prikazovalci moramo pri oblikovanju svojih programov upo\u0161tevati tako filme kot ob\u010dinstvo. \u00bbV svojem kulturnem poslanstvu nosimo odgovornosti do filmov, zlasti avtorskih, do filmske industrije ter do svojih ob\u010dinstev,\u00ab je poudarila.<\/p>\n

Direktorica Kinodvora je \u0161e dodala, da gre kljub dobrim namenom, ko prikazovalci izbirajo v dobro filma, pri programiranju vedno za to, da en film pridobi na ra\u010dun drugega. \u00bbVsaka odlo\u010ditev vpliva na ob\u010dinstvo in ve\u010dja raznolikost programa na \u017ealost ne pomeni nujno tudi ve\u010d gledalcev.\u00ab<\/p>\n

\u00bbKar je danes v stroki res pomembno,\u00ab je v zaklju\u010dku konference povzel Michael Gubbins, analitik, novinar in svetovalec pri podjetju SampoMedia iz Velike Britanije<\/strong>, \u00bbje mo\u010d mre\u017eenja, izmenjava izku\u0161enj ter sodelovanje \u2013 in to Europa Cinemas vseskozi po\u010dne.\u00ab
\nGre za nenehen boj za filmsko kulturo, za relevantnost kina in filma. Nujno je ustvarjati kine \u2013 dru\u017ebene prostore, kamor ljudje radi pridejo in ki so pomembni za tkivo na\u0161ih skupnosti. V boju proti temu, kar je imenoval homogenost, ki v Evropi posega v maloprodajne in druge dejavnosti, usmerjene k potro\u0161nikom, ima kino odgovornost in prilo\u017enost, da ponudi nekaj bolj smiselnega. In \u010de verjamemo v to, kar po\u010dnemo, moramo o tem in o razlogih, zakaj to po\u010dnemo, govoriti s svojimi ob\u010dinstvi. \u00bbDru\u017ebena kohezija je v tem trenutku izjemno pomembna v vseh na\u0161ih skupnostih,\u00ab je poudaril in dodal: \u00bbKot je povedala Nina Pe\u010de Grilc na za\u010detku konference, je to tudi zavedanje o raznolikih ob\u010dinstvih z raznolikimi potrebami. Vse to narekuje resen premislek, kako dejavniki, ki jih dojemamo kot \u00bbte\u017eave\u00ab (cena vstopnice, obseg dejavnosti, ki jih izvajamo ipd.), vplivajo na razli\u010dna ob\u010dinstva in ne zgolj na dolo\u010den tip gledalca.<\/p>\n

Prav tako je treba izbolj\u0161ati komunikacijo s preostalimi deli filmske verige: producenti in distributerji ne bodo nujno \u017eeleli sprejemati kompromisov, ampak bosta sodelovanje in razprava, \u010detudi zgolj na abstraktni ravni, okrepila vse \u010dlene verige.<\/p>\n

\u00bbVsem v tem prostoru je skupen spomin na trenutek, ko so lu\u010di ugasnile in se je pri\u017egala lu\u010d v nas,\u00ab je zaklju\u010dil Gubbins. \u00bbTo je strast, ki nas \u017eene in jo preprosto moramo deliti z drugimi. To je razlog, zakaj to po\u010dnemo.\u00ab<\/p>\n

Mednarodna kinematografska mre\u017ea Europa Cinemas (EC) letos praznuje 25 let. Direktorica Kinodvora, \u010dlana Art kino mre\u017ee Slovenije, Nina Pe\u010de Grilc je od maja 2014 \u010dlanica sveta direktorjev in organizacijskega odbora zdru\u017eenja Europa Cinemas.<\/p>\n